ISSN - Mednarodna standardna številka za serijske publikacije

Osnovni cilj sistema ISSN je registracija čim večjega števila serijskih publikacij, ki izhajajo po svetu, in zagotavljanje zanesljivih informacij o njih. ISSN številka je določena s standardom ISO 3297, kar omogoča njeno uporabo v mednarodnem prostoru. Predstavlja tudi osnovo za povezovanje s sistemom kode EAN, ki omogoča komercialno uporabo oziroma pretvorbo v črtno kodo, namenjeno za elektronsko razpoznavanje.

Založnikom priporočamo, da se zaradi lažje in boljše identifikacije svojih publikacij in predvsem zaradi mednarodne izmenjave bibliografskih podatkov vključijo v opisani mednarodni sistem označevanja publikacij. Sistem ISSN koristi tako založnikom, knjižnicam, dokumentacijskim centrom, naročniškim agencijam kot tudi drugim organizacijam.

Črtna koda je prevod številke ISSN v optično obliko. Za ta namen je bila izbrana črtna koda po standardu EAN 13. Primer črtne kode za mesečno publikacijo z ISSN 1144-875X je prikazan spodaj.

Črtne kode ISSN center ne izdeluje.

ISSN lahko dobi vsak kontinuirani vir (serijska publikacija ali integrirni vir), in sicer pred začetkom ali kadar koli v času njenega izhajanja, ali pa celo po tem, ko je že prenehala izhajati. Pogoj za dodelitev ISSN že izhajajoči publikaciji pa je, da NUK prejema njen obvezni izvod, na podlagi katerega se lahko dodeli ISSN oznako. Za ISSN lahko zaprosi izdajatelj ali založnik, lahko pa ga dodeli nacionalni center ISSN po lastni presoji. Oznako ISSN pridobijo tudi publikacije na elektronskih medijih, objavljene na zgoščenkah ali na spletu, če imajo značilnosti serijskih publikacij (npr. e-revije in e-časniki ter podatkovne zbirke in spletna mesta s tekočim ali občasnim izhajanjem oziroma dopolnjevanjem). Elektronska publikacija dobi ISSN šele tedaj, ko je publikacija dostopna na spletu.

Mrežo ISSN sestavljajo nacionalni centri ISSN, katerih dejavnosti koordinira Mednarodni center ISSN v Parizu. Nacionalni centri se ukvarjajo z registracijo in identifikacijo serijskih publikacij, tako da zanje oblikujejo bibliografske zapise za mednarodno podatkovno zbirko ISSN. Poleg tega dodeljujejo ISSN oznake serijskim publikacijam, ki izhajajo na območju njihove države, večinoma na podlagi obveznega izvoda. Center ISSN za Slovenijo ima sedež v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Njegove osnovne naloge so:

• gradnja baze podatkov o nacionalni produkciji serijskih publikacij;
• določanje številk ISSN in ključnih naslovov slovenskim serijskim publikacijam;
• posredovanje številk ISSN založnikom mednarodnih serijskih publikacij;
• pošiljanje zapisov o slovenskih serijskih publikacijah v mednarodno bazo ISSN;
• skrb za redakcijo in potrebne popravke zapisov v mednarodni bazi ISSN;
• posredovanje navodil za izdelavo črtne kode EAN založnikom;
• svetovanje založnikom v zvezi z oblikovanjem publikacije, označevanjem in povezovanjem.

Serijska publikacija je kontinuirani vir v tiskani ali netiskani obliki, ki izhaja v zaporednih delih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, konec izhajanja pa ni predviden. K serijskim publikacijam štejemo revije, časnike, elektronske revije, letna poročila, zbornike, almanahe, imenike in knjižne zbirke.

Integrirni vir je kontinuirani vir v tiskani ali elektronski obliki, ki se dopolnjuje ali spreminja z osvežitvami, ki niso posebej označene, ampak so integrirane v celoto. Integrirni viri so lahko zaključeni ali nezaključeni. Med tiskane integrirne vire sodijo nevezani listi z zamenljivo vsebino, elektronski integrirni viri pa so spletna mesta, s tekočimi ali občasnimi osvežitvami.

Sprememba naslova publikacije zahteva novo ISSN oznako. Ker je oznaka ISSN vezana izključno na naslov (ime) publikacije, se mora spremeniti, če se naslov publikacije spremeni. Če publikacija v času izhajanja večkrat spremeni naslov, ob vsaki spremembi dobi tudi novo oznako ISSN, ki omogoči njeno pravilno identifikacijo. Spremenjeni naslov serijske publikacije vsakič obravnavamo kot novo publikacijo, čeprav izhaja kot nadaljevanje prejšnje ali je s prejšnjo, kako drugače povezana. Zato pogosto spreminjanje naslovov serijskih publikacij ni priporočljivo. Vsak fizični nosilec dobi svojo ISSN oznako, tudi če je naslov isti. Različne jezikovne izdaje iste publikacije dobijo svojo ISSN oznako.

Pred številkami mora obvezno stati mednarodna kratica ISSN. Pri elektronskih publikacijah naj bo oznaka ISSN navedena na fizičnem nosilcu oziroma v primeru spletnih publikacij na naslovnem zaslonu publikacije. Zakon o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub, UL RS 69/06, 8. člen) določa, da mora biti ISSN številka obvezno navedena v kolofonu. Pri tiskanih publikacijah je priporočljivo, da je oznaka ISSN natisnjena na vidnem mestu, tj. na naslovni strani in na ovoju publikacije.

Oznaka ISSN je sestavljena iz kratice ISSN, ki ji sledita dva niza s štirimi številkami, povezana z vezajem. Oznako ISSN predstavlja prvih sedem številk, osma številka pa je kontrolna. Oznaka ISSN je povezana s standardizirano obliko naslova publikacije, ki se imenuje "ključni naslov". Ta je večinoma enak naslovu oziroma imenu publikacije, včasih pa mu je potrebno dodati še pojasnilo, ki publikacijo natančneje določa.

ROAD (the Directory of Open Access Scholarly Resources) je baza odprtodostopnih znanstvenih kontinuiranih virov, ki imajo dodeljeno ISSN številko. Nastala je pod okriljem mednarodnega ISSN centra (ISSN IC) in ob podpori Unesca. Od leta 2018 je integrirana v spletni portal ISSN IC.

ROAD omogoča brezplačen dostop do bibliografskih zapisov iz ISSN registra za odprtodostopne znanstvene revije, znanstvene knjižne zbirke, konferenčne zbornike, repozitorije z znanstvenimi objavami in znanstvene bloge. Zapisi so obogateni s podatki iz drugih mednarodnih podatkovnih baz (DOAJ, Latindex, The Keepers) in s podatki iz bibliografskih zbirk izvlečkov in podatkov o citiranju (Scopus).

ROAD dopolnjuje Unescov portal GOAP (Global Open Access Portal).

ISSN center Slovenije preko ISSN registra prispeva v bazo ROAD ISSN zapise odprtodostopnih znanstvenih kontinuiranih virov slovenskih izdajateljev.

Spletni (kibernetni) kriminal je milijardni posel, njegov obseg pa hitro raste. V zadnjih letih se okorišča tudi s t. i. modelom odprtega dostopa (angl. open access oz. OA) izdajanja znanstvenih revij. Tako je zaznan porast lažnih založnikov, ugrabljenih revij, spletnih strani z lažnimi podatki (vključno z napačno ali ugrabljeno številko ISSN) ipd. To so revije, katerih izdajanje sprožijo neznani izdajatelji, ki za objavo zaračunavajo manjše vsote denarja (100–200 evrov), zaslužiti želijo z množico objavljenih člankov, stroškov za recenzijo nimajo, saj je ne izvajajo, čeprav trdijo nasprotno. Ne izpolnjujejo uveljavljenih standardov znanstvenih objav, zato avtorju objava v taki reviji strokovno ne prinese ničesar – ni priznana v habilitacijskih postopkih in pri prijavi znanstvenih projektov, strokovni kolegi taki reviji ne priznajo pomena ipd. Mnogi izdajatelji navajajo neresničen sedež založbe (ZDA, VB, Kanada itd., pravi sedež pa je v Pakistanu, Indiji, Nigeriji itd.) Gre torej za neposredno goljufanje avtorjev, ki v prisili po objavah iščejo najlažjo pot, sama objava pa jim, kljub plačilu, ne prinese nobene koristi, niti moralne, še manj kakšne druge – seveda, če ustrezne institucije (univerze, raziskovalne agencije ipd.) preverijo boniteto take revije.¹

Za ozaveščenost raziskovalcev o tem, katere revije so zaupanja vredne in kje objavljati, poteka akcija:

• http://thinkchecksubmit.org/

Različne skupine, ki so objavile načela transparentnosti in dobrih praks v akademskem založništvu:

• http://publicationethics.org/
• https://doaj.org/ – v podatkovno bazo DOAJ sodijo le tiste znanstvene revije, ki imajo številko ISSN
• http://oaspa.org/

Obstajajo seznami spornih revij, npr. Beall's List:

• https://web.archive.org/web/20161010084848/https://scholarlyoa.com/publishers/ ali https://beallslist.weebly.com/

Objavljeni so bili različni članki o tem, kako prepoznati sporno revijo, kateri so primeri spornih revij, kakšni so ukrepi in posledice pri raziskovalcih, ki so bili habilitirani v nazive na podlagi pridobljenih točk objav v spornih revijah, npr:

• Hojnik, J.: Roparske revije v znanosti, v: Pravna praksa, št. 49/50, str. I–VII (v priponki)
• Lukić, T. et al.: Predatory and fake scientific journals/publishers – a global outbreak with rising trend: A Review, v: Geographica Pannonica, Vol. 18, Iss. 3, str. 69–81, Sept. 2014

1. Stališče, ki ga zavzema mreža ISSN do spornih revij

Čeprav je ISSN le identifikator in ne indikator kvalitete ali legitimnosti kontinuiranega vira, so se centri ISSN kmalu po pojavu spornih revij soočili s vprašanjem, ali dodeliti oznako ISSN sporni reviji, kljub izpopolnjevanju osnovnih pogojev za dodelitev te oznake. Ker založniki lahko namenoma navajajo lažne kraje in ker centri ISSN ne vedo, kateri center prevzema odgovornost za zavrnitev dodelitve številke ISSN, je mednarodni center ISSN zavzel naslednje stališče in ga objavil na svoji spletni strani: 

Pridržujemo si pravico do zavrnitve dodelitve mednarodne standardne številke serijske publikacije (ISSN), če se domneva, da je vložnik zahteve podal zavajajoč podatek ali ga natisnil/navedel na publikaciji, na primer glede: kraja izdaje (založnikov naslov), članih uredništva, navedbe služb za indeksiranje in podatkovne baze, sodelovanja v programih digitalnega arhiviranja ali avtorstva posredovanih člankov … pridržujemo si tudi pravico do preklica ISSN, če se pozneje izkaže, da je bil posredovan zavajajoč podatek (ISSN, 2013)² 

V želji, da mreža ISSN pripomore h kvalitetnemu modelu odprtega dostopa znanstvenih revij, je narejeno dvoje:

a) projekt ROAD: selektivna podatkovna baza znanstvenih revij v odprtem dostopu, povezanih preko številk ISSN: http://road.issn.org/en
b) seznam zavrnjenih založnikov, ki so zaprosili za oznako ISSN za sporne revije; seznam je objavljen na portalu ISSN (podatek ni javno dostopen, do njega imajo dostop nacionalni centri ISSN in se sproti dopolnjuje)

2. ISSN center Slovenije in sporne revije

ISSN center Slovenije kot član mreže ISSN v celoti podpira stališča, ki jih je zavzela in objavila krovna organizacija ISSN – Mednarodni center ISSN v Parizu. V skladu s povzetim stališčem ISSN IC in pojavom spornih revij v Sloveniji smo uvedli naslednji ukrep, ki prispeva k preprečevanju spletnega kriminala ter pojavov analitično obdelanih člankov, vezanih na sporne revije v bazi COBISS:

• kadar obstaja dvom oziroma je znano, da je revija sporna, si pridržujemo pravico, da takšni reviji ne dodelimo takoj začasne številke (Y), temveč prošnjo po dodelitvi številke ISSN najprej posredujemo nacionalnemu centru ISSN tiste države, kjer je sedež založnika, da preveri, ali sta založnik in revija verodostojna oziroma lažna; če sta založnik in revija verodostojna, je nacionalni center ISSN po pravilih dolžan dodeliti številko ISSN v roku desetih delovnih dni; če gre za lažnega založnika in sporno revijo, eden od centrov o tem obvesti mednarodni center ISSN, ki založnika objavi na seznamu lažnih založnikov, tako da je o njem obveščena celotna mreža ISSN; sporni reviji se ISSN ne dodeli;
• začasna številka (Y5xx-xxxx) se beleži pri tujih kontinuiranih virih in je namenjena tistim kontinuiranim virom, ki jih ni v bazi ISSN in so trenutno v postopku verifikacije (pregled nad vsemi zahtevki mreže ISSN ima ISSN center Slovenije).

¹Merila za presojo spornih revij, glej: Hojnik, J.: Roparske revije v znanosti, v: Pravna praksa, št. 49/50, 2015, str. I–VII.
²Romano Reynolds, R.: Everything old is new again: ISSN in the digital enviroment, v: Special ISSN 40th Anniversary Issue, Vol. 44, No. 1, 2015, str.: 96–111.

Potrebno je poslati izpolnjen vprašalnik za dodelitev ISSN št. in kopijo naslovnice ter kolofona.

Potrebno je poslati izpolnjen vprašalnik, na katerem je naveden spletni naslov publikacije, da iz publikacije razberemo vse podatke, ki so potrebni za dodelitev ISSN št.

Sprememba izdajatelja, sprememba podnaslova ali pogostost izhajanja, ne spremeni ISSN številke.

Da, kajti ISSN številka enkratno identificira naslov serijske publikacije.

ISSN številka ostane ista, ker je vezana na naslov publikacije, spremenite lahko 11. in 12. mesto v črtni kodi, ki je rezervirana za ceno ali izpolnite dodatek, ki lahko sledi 13 mestni črtni kodi.

Da!