CIP - kataložni zapis o publikaciji

Kako do kataložnega zapisa o publikaciji (CIP-a)?

Vsaka publikacija ima lahko samo en CIP.

Založniki lahko CIP pridobijo za tiskane ali elektronske publikacije. Zahtevke za CIP (za tiskane in elektronske publikacije) oddate preko Portala za založnike .

Pridobitev CIP-a

Za pridobitev CIP-a za tiskano knjigo morajo založniki Narodni in univerzitetni knjižnici posredovati zadnji korekturni izvod, pogosto pa zadoščajo:

• notranja naslovna stran,
• kolofon in
• kazalo.

Za pridobitev CIP-a za e-knjigo je treba oddati celotno publikacijo. V kolofonu je treba navesti vse značilne podatke za e-knjigo:

• navedba izdaje za e-knjigo,
• naslov URL,
• računalniški datotečni format, v katerem ali katerih publikacijo pripravljate, ter
• datum javne objave (glej ZOIPub 8. čl.).

Tako pri tiskani knjigi kot pri e-knjigi se v kolofonu praviloma navedejo podatki, ki se nanašajo na točno določeno izdajo (npr. podatek o nakladi se navede v kolofonu za tiskano knjigo, v kolofonu za e-knjigo pa je ta podatek nesmiseln in odveč).

Od prejetja gradiva vam CIP pripravimo v 72 urah oz. okvirno v treh delovnih dneh.

Vključitev zapisa CIP v publikacijo

Založnik CIP natisne/vstavi v predloženi obliki v publikacijo. CIP se (običajno) vstavi na hrbet notranje naslovne strani, pod kolofon in ločeno od drugih podatkov. Pri tiskanih izdajah po vstavljenem CIP-u založnik publikacijo odda v tisk.

Narodna in univerzitetna knjižnica ne more prevzeti odgovornosti za pravilnost posredovanih podatkov, zanje založniki odgovarjajo sami. O kakršnih koli nadaljnjih spremembah, ki vplivajo na vsebino zapisa, nas je potrebno obvestiti takoj.

CIP zapis potrebujejo naslednje publikacije:

• knjige,
• zvočne knjige,
• e-knjige in druge elektronske publikacije (na fizičnih nosilcih ali spletno dostopne),
• glasbeni tiski (glej tudi ISMN),
• atlasi in turistične karte, ki so namenjene prodaji (glej tudi ISBN),
• avdiovizualno gradivo z dokumentarno, domoznansko in izobraževalno vsebino.

CIP zapisa ne potrebujejo naslednje publikacije, a so kljub temu obvezni izvod:

• Avdiovizualno gradivo razen gradiva z dokumentarno, domoznansko in izobraževalno vsebino;
• Brošure in prospekti z namenom množičnega informiranja oz. omejenega obsega;
• Doktorske naloge, razen če izidejo kot knjižne izdaje;
• Gledališki listi;
• Igralne in druge vrste karte kot samostojne enote;
• Kartografsko gradivo, razen atlasov in turističnih kart, ki so namenjene prodaji;
• Kartonke brez strnjenega besedila;
• Lepaki, letaki;
• Osnovnošolski in srednješolski raziskovalni projekti;
• Plakati;
• Pobarvanke brez strnjenega besedila;
• Posebni odtisi, prednatisi;
• Razglednice;
• Razstavni katalogi omejenega obsega;
• Ročno izdelane knjige, razen faksimile;
• Rokovniki s strnjenim besedilom;
• Serijske publikacije;
• Sestavljanke;
• Slikovni koledarji;
• Sudokuji in križanke;
• Zloženke, tudi tiste s strnjenim besedilom;
• Spominski albumi (dopolnjevanje s fotografijami) / knjige s krajšimi navodili za izpolnjevanje; namenjeno osebni rabi posameznika in prilagodljivo njegovim željam.

CIP zapisa ne potrebuje naslednje gradivo, ki tudi ni predmet obveznega izvoda:

• Albumi, ki se dopolnjujejo s samolepljivimi nalepkami;
• Gradivo s tečajev, delavnic in podobnih oblik izobraževanja, ki je razdeljeno udeležencem in vsebuje natisnjene prosojnice;
• Jubilejni foto albumi zaključenih družb (obletnice);
• Letna poročila za AJPES, na katerih niso navedeni podatki o lastniku avtorskih pravic, letu izdaje in založniku in ki niso izdana v nakladi najmanj 50 izvodov;
• Magistrske in diplomske naloge, razen če izidejo kot knjižne izdaje;
• Namizni koledarji brez strnjenega besedila;
• Navodila za uporabo, na katerih niso navedeni podatki o lastniku avtorskih pravic, letu izdaje in založniku;
• Osnovnošolske in srednješolske raziskovalne naloge;
• Personalizirane knjige;
• Publikacije v nakladi do 50 izvodov;
• Rokovniki brez strnjenega besedila;
• Slikovni koledarji, na katerih niso navedeni podatki o lastniku avtorskih pravic, letu izdaje in založniku;
• Učna gradiva, ki jih pišejo profesorji kot učni pripomoček za svoje učence in dijake;
• Umetniški rokovniki, brez ali z malo besedila v obliki navodil ali izrekov; namenjeno osebni rabi posameznika in prilagodljivo njihovim željam;
• Vzorci posameznih/različnih pogodb, ki so namenjeni osebni rabi, razen če ne izidejo v knjižici, skupaj z uvodom, namenom, komentarjem ali obširnimi navodili za izpolnjevanje.

• pospeševati pretok informacij;
• omogočiti hitrejšo dostopnost publikacije;
• omogočiti pripravo publikacije oz. knjige na trgu;
• skrajšati čas obdelave določene bibliografske enote;
• standardizirati bibliografski opis;
• predstaviti vsebino in obliko slovenske knjige tistemu, ki ne obvlada slovenskega jezika;
• izvajati bibliografsko kontrolo v državi in izven nje;
• knjigarnam olajšati razvrščanje v tematske sklope.

CIP ni nadomestilo za kolofon.
Kolofon predpisuje 8. čl. Zakona o obveznem izvodu in običajno vsebuje:

• naslov, podnaslov;
• podatke o vseh avtorjih (piscu besedila, prevajalcu, ilustratorju, fotografu, prireditelju, piscu spremne besede, ostalih sodelavcev pri nastanku publikacije);
• podatke o izdaji ali natisu;
• kraj/kraje in založbo/založbe;
• leto izida;
• naslov knjižne zbirke, štetje v zbirki;
• izvirni naslov dela (pri prevodu);
• podatke o nosilcu/nosilcih avtorskih pravic;
• podatek o nakladi (število natisnjenih izvodov);
• navedbo javnega financerja, če je publikacija izdana s pomočjo javnih sredstev;
• mednarodne identifikatorje (ISBN, ISMN, ISSN);
• maloprodajno ceno publikacije.

Mednarodni identifikatorji in cena so lahko natisnjeni tudi na platnicah.

Za pripravo kataložnega zapisa v publikaciji potrebujemo tri delovne dni od trenutka, ko gradivo prejmemo.

Na CIP morate počakati tri delovni dni, ker vsak dan prejmemo večje število zahtevkov.

Žal ne, ker se vsem mudi. Trije delovni dnevi so maksimum, lahko pa je CIP pripravljen tudi prej, odvisno od števila zahtevkov.

Podatke preverjamo ob sami pripravi in vas takrat obvestimo o morebitnih pomanjkljivostih. Vrstni red prispelih vlog težko preskočimo.

Razstavni katalogi manjšega obsega brez besedila nimajo CIP-a, prav tako nimajo oznake ISBN, so pa predmet obveznega izvoda.

Žal ne. Naslovnica je barvna naslovna stran revije pa tudi ilustrirana platnica, navadno pri broširani knjigi. Za pripravo kataložnega zapisa pa potrebujemo notranjo naslovno stran in kolofon ter kazalo. S pomočjo kazala določimo vsebino knjige.

Da, po 8. členu Zakona o obveznem izvodu publikacij je potrebno v kolofonu navesti tudi naklado.

Da, po 8. členu Zakona o obveznem izvodu publikacij je cena obvezen element kolofona, lahko pa je cena navedena tudi drugje na publikaciji, najpogosteje je to na zadnji strani ovoja ob črtni kodi.

Da, gre za ponatis, torej za novo pojavno obliko na tržišču. Podatki v kolofonu morajo biti posodobljeni.

Dotis je ponovni natis publikacije brez sprememb z namenom povečanja naklade v istem koledarskem letu. Sprememba je le v kolofonu: v obstoječi kolofon je treba za podatkom o prvotni nakladi dodati podatek o nakladi dotisa/dotisov, npr. 1.500 izvodov, dotis 1.000 izvodov ali 1.000 izvodov, dotis 300 izvodov, 2. dotis 200 izvodov.

Naslovno stran in kolofon dotisa pošljite na e-naslov cip@nuk.uni-lj.si. Za dotis ne izdelamo novega CIP-a, podatek o dotisu zabeležimo v bibliografski bazi podatkov.

Za dotis se obvezni izvod NE odda.

• Avdiovizualno gradivo razen gradiva z dokumentarno, domoznansko in izobraževalno vsebino;
• Brošure in prospekti z namenom množičnega informiranja oz. omejenega obsega;
• Doktorske naloge, razen če izidejo kot knjižne izdaje;
• Gledališki listi;
• Igralne in druge vrste karte kot samostojne enote;
• Kartografsko gradivo, razen atlasov in turističnih kart, ki so namenjene prodaji;
• Kartonke brez strnjenega besedila;
• Lepaki, letaki;
• Osnovnošolski in srednješolski raziskovalni projekti;
• Plakati;
• Pobarvanke brez strnjenega besedila;
• Posebni odtisi, prednatisi;
• Prospekti in brošure z namenom množičnega informiranja oz. omejenega obsega;
• Razglednice;
• Razstavni katalogi omejenega obsega;
• Ročno izdelane knjige, razen faksimile;
• Rokovniki s strnjenim besedilom;
• Serijske publikacije;
• Sestavljanke;
• Slikovni koledarji;
• Sudokuji in križanke;
• Zloženke, tudi tiste s strnjenim besedilom;
• Spominski albumi (dopolnjevanje s fotografijami) / knjige s krajšimi navodili za izpolnjevanje; namenjeno osebni rabi posameznika in prilagodljivo njihovim željam.

• Albumi, ki se dopolnjujejo s samolepljivimi nalepkami;
• Gradivo s tečajev, delavnic in podobnih oblik izobraževanja, ki je brezplačno razdeljeno udeležencem in vsebuje natisnjene prosojnice;
• Jubilejni foto albumi zaključenih družb (obletnice);
• Letna poročila za AJPES, na katerih niso navedeni podatki o lastniku avtorskih pravic, letu izdaje in založniku in ki niso izdana v nakladi najmanj 50 izvodov;
• Magistrske in diplomske naloge, razen če izidejo kot knjižne izdaje;
• Namizni koledarji brez strnjenega besedila;
• Navodila za uporabo, na katerih niso navedeni podatki o lastniku avtorskih pravic, letu izdaje in založniku;
• Osnovnošolske in srednješolske raziskovalne naloge;
• Personalizirane knjige;
• Publikacije v nakladi do 50 izvodov;
• Rokovniki brez strnjenega besedila;
• Slikovni koledarji, na katerih niso navedeni podatki o lastniku avtorskih pravic, letu izdaje in založniku;
• Učna gradiva, ki jih pišejo profesorji kot učni pripomoček za svoje učence in dijake;
• Umetniški rokovniki, brez ali z malo besedila v obliki navodil ali izrekov; namenjeno osebni rabi posameznika in prilagodljivo njihovim željam;
• Vzorci posameznih/različnih pogodb, ki so namenjeni osebni rabi, razen če ne izidejo v knjižici, skupaj z uvodom, namenom, komentarjem ali obširnimi navodili za izpolnjevanje.