ISBN – Mednarodna standardna knjižna številka

Kot nove založnike vas vljudno prosimo, da izpolnite vprašalnik. Založniki, ki ste že vključeni v sistem ISBN, boste s ponovno izpolnitvijo vprašalnika omogočili posodobitev svojih podatkov.

Ker pa morajo za vsako oznako ISBN stati tudi bibliografski podatki, nam posredujte podatke tudi za knjigo, za katero potrebujete oznako ISBN. Glej CIP! Oznake ISBN je treba pridobiti pri ustrezni agenciji za ISBN, ki je odgovorna za državo, v kateri ima založnik sedež.

Kje naj bo natisnjen ISBN?

Oznaka ISBN mora biti natisnjena na vidnem mestu: na hrbtu ali na dnu naslovne strani, v desnem kotu zadnje strani platnic pa tudi na ščitnem ovoju.

Z oznako ISBN označimo naslednje publikacije:

• knjige in brošure,
• publikacije na različnih medijih,
• didaktične komplete,
• knjige na kasetah,
• elektronske publikacije,
• mikrooblike,
• publikacije v Braillovi pisavi,
• zemljevide, namenjene knjižnemu trgu.

Vsaka vezava dobi svojo oznako ISBN. Vsak računalniški datotečni format dobi svojo oznako.

13-mestno oznako ISBN sestavljajo:

• akronim ISBN,
• predpona 978,
• element nacionalnega, geografskega ali jezikovnega področja,
• element založnika – dolžina je odvisna od založniških načrtov,
• element enote – dolžina je odvisna od založniških načrtov,
• kontrolna številka – enomestno število.

Ena oznaka ISBN se sme uporabiti samo ENKRAT. Za različne formate uporabimo različne oznake ISBN, prav tako tudi za različne vezave in popravljene izdaje, kjer naj bodo navedene tudi oznake ISBN prejšnjih izdaj z navedbo posamezne izdaje. Publikacije v več zvezkih imajo več oznak ISBN. V takem primeru ima publikacija ISBN celote, ISBN določenega zvezka, pa tudi oznake ISBN vseh ostalih zvezkov. Kadar publikacija izide v sodelovanju dveh založb, lahko vsaka založba navede svojo oznako ISBN, toda založba, ki je zadolžena za distribucijo, svojo oznako ISBN skupaj s črtno kodo navede na zadnji strani platnic ali ščitnega ovoja. Pri prevodih naj bo v publikaciji navedena tudi oznaka ISBN izvirne izdaje.

Pri svojem poslovanju ISBN uporabljajo:

• založniške hiše,
• distribucijski centri, prodaja na debelo,
• centralizirani servisi za knjižnice (priprava knjig za izposojo),
• knjigarne,
• knjižnice.

Najpogostejši primeri rabe identifikatorjev pri poslovanju s knjigo

• identifikacija založniških projektov od sprejetja avtorjevega rokopisa do končne izdelave publikacije in upravljanje z avtorskimi tantiemami;
• gradnja podatkovnih zbirk o publikacijah, priprava bibliografskih izdelkov in najrazličnejših katalogov ter poizvedovanje po njih;
• vodenje zaloge, izvajanje naročil ter nadzor prodaje in logistike;
• računovodsko in knjigovodsko poslovanje;
• elektronsko poslovanje;
• upravljanje podatkov o pravicah izposojanja na nacionalni ravni.

Oznaka ISBN se lahko prevede v črtno kodo. Za ta namen je bila izbrana črtna koda po standardu EAN 13. Tudi EAN črtna koda je 13-mestna oznaka.

Sestava črtne kode za publikacijo z ISBN 978-961-6415-30-9

• 978 – EAN predpona za knjige
• 961 – registracijska skupina
• 6415 – registrant
• 30 – naslov publikacije
• 9 – kontrolna številka

Če ste založnik ali knjigotržec in če želite prodajati knjige, je v vašem interesu, da se vključite v sistem. Če vaših publikacij ni mogoče naročiti in distribuirati s pomočjo oznak ISBN in če vaše publikacije niso vključene v bibliografske baze, se lahko zgodi, da svojih knjig ne boste mogli prodati.

Do oznake ISBN pridete tako, da na naši spletni strani www.nuk.uni-lj.si poiščete vprašalnik za slovenske založnike in nam izpolnjenega vrnete, hkrati pa pošljete še notranjo naslovno stran, kolofon in kazalo naslova, ki ga zalagate. Oznaka ISBN hkrati identificira založnika in njegovo publikacijo. Za publikacijo vam bomo pripravili CIP.

S stališča mednarodnega sistema ISBN ni nobenih zakonskih zahtev po oznakah ISBN, vendar se brez oznake ISBN in njene pretvorbe v črtno kodo EAN-13 ne boste mogli vključiti v prodajno mrežo.

Priporočljivo je, da oznaka ISBN identificira vse knjige.

Razstavni katalogi brez besedila nimajo oznake ISBN, dobijo pa to oznako razstavni katalogi, ki poleg fotografij razstavljenih eksponatov nudijo tudi spremno študijo ali dodatne podatke o umetniku ali temi.

Črtno kodo vam na osnovi oznake ISBN pripravi vsak tiskar, ki ima program za izpis črtne kode. Lahko pa vam črtno kodo pripravimo tudi pri nas.

Običajno so diplomske, magistrske in doktorske naloge pripravljene v majhnem številu izvodov, ki ga predpiše vsaka posamezna izobraževalna ustanova. Take publikacije niso dostopne na trgu in zato nimajo oznak ISBN. Če pa kasneje te naloge izidejo pri neki založbi, potem so opremljene z ustreznimi oznakami ISBN.

Ne. Jezik publikacije tu ni pomemben, založnik se vključi v sistem v državi, kjer deluje in ima svoj sedež.

Bistvene spremembe besedila zahtevajo novo oznako ISBN. Da gre za popravljeno izdajo, mora biti navedeno na naslovni strani ali hrbtu naslovne strani, kjer mora biti navedena tudi nova oznaka ISBN. Pripravili pa vam bomo tudi nov CIP.

Ne. Obdržati moramo izvirno oznako ISBN, vendar le v primeru, da ostane isti založnik, pripravimo pa nov CIP.

Ne, rokovniki in spominski albumi nimajo oznak ISBN. Kaj ima oznako ISBN in kaj ne, glej Priročnika za uporabnike mednarodne standardne knjižne številke (2020). Za te prodajne proizvode povprašajte pri GS1 Slovenije, Dimičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, tel. 01 5898 320, e-mail info@gs1si.org.

Da. Za nas je založnik skupina, organizacija, družba ali posameznik, ki je odgovoren za izdelavo publikacije. To je lahko tudi oseba ali telo, ki nosi stroške oz. finančna tveganja pri pripravi izdelka ‒ to običajno ni tiskar.

Za vse ostalo lahko uporabite druge sisteme številčenja, kot npr. EAN. Moderna oprema lahko bere in obdeluje različne vrste črtnih kod. Za črtne kode povprašajte pri GS1 Slovenije, Dimičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, tel. 01 5898 320, e-mail info@gs1si.org.